Libijsko-berberska pisava | |
---|---|
![]() | |
Vrsta pisave | |
Časovno obdobje | od 1. tisočletja pr. n. št. do 4.-7. stoletja n. .št. |
Smer | različne smeri, običajno od spodaj navzgor ali od desne proti levi |
Jeziki | numidščina, berberski jeziki |
Sorodne pisave | |
Izhodiščna pisava | egipčanski hieroglifi
|
Izhajajoče pisave | tifinag (tuareški tifinag) |
Libijsko-berberska pisava je abdžadska pisava, ki so jo v 1. tisočletju pr. n. št. uporabljala različna berberska ljudstva Severne Afrike in Kanarskih otokov za pisanje besedil v starodavnih različicah berberskega jezika, med njimi tudi numidskega.[2][3][4][5][6]
V libijsko-berberski pisavi je napisanih več tisoč napisov in gravur po vsem Maroku, severni Alžiriji, Tuniziji, severni Libiji in Kanarskih otokih. V poznejši različici pisave so tudi napisi na skalnih osamelcih v Maliju in Nigru.[7]
Najbolj znani in pomembni libijsko-berberski napisi so v templju Massinissa, odkriti leta 1904, in mavzoleju princa Atebana v Douggi/Thuggi v severni Tuniziji. Druga pomembna napisa sta Azib N'Ikkis[8] in Oukaimeden,[9] oba v Visokem Atlasu v Maroku.
Raba libijsko-berberske pisave je v Severni Afriki med vladavino ali po vladavini Rimskega in Bizantinskega cesarstva zamrla, vendar se je razširila proti jugu v Saharo in se tam razvila v tuareško pisavo tifinag, ki jo tuareški Berberi uporabljajo še danes.